Med neštetimi “udomačenimi” figami mnogi cvetličarji razlikujejo Figa ali figovec zaradi njegove edinstvene sposobnosti, da rodi tudi doma. Pravi figovec (Ficus carica) zaradi svojih plodov pogosto imenujemo preprosto figovec, izvira pa iz Male Azije. Je ena najstarejših gojenih in uporabnih rastlin na svetu, pri nas pa je zelo priljubljena kot rastlina za kadi. Fige so cenjene zaradi sladkih, užitnih, zelenih ali vijoličastih plodov. V loncu sredozemske rastline z okrasnimi listi zrastejo dva do tri metre visoko. Cvetovi so neopazni. Pri nakupu poiščite samoplodne sorte. Sorta, znana kot bavarska figa, ‘Violetta’, je še posebej odporna in trpežna. Po podatkih žlahtnitelja lahko prenese temperature do -20 stopinj. Vsaj tako odporna je tudi sorta ‘Michurinska-10’. Ta neverjetna rastlina je k nam prišla iz Male Azije, pozneje pa se je razširila v Srednjo Azijo, na Kavkaz in celo na Krim, kjer raste na prostem.
Figa v svojem naravnem okolju:
Tudi na naravnih rastiščih je Figa visok od 5 do 10 m. Deblo tega drevesa je zelo kratko, debelo, sivo-rjavo. Listi so glede na lego lahko polni, z blagimi zarezami (na dnu debla) ali lopataste oblike, razdeljeni na več lopatic, srčasti (na vrhu debla). Poleg tega so listi dovolj veliki, zgornja plošča je luskasta, zelene barve, spodnja plošča ima majhne dlačice, sivozelene barve. V dolžino dosežejo od 10 cm do 25 cm, v širino – do 20 cm, repek – 7 cm v naravnem okolju rasti ima ena figa več socvetij:
- izključno ženski cvetovi, iz katerih rastejo sočne sladke fige;
- moški cvetovi;
- kratkodlakava (ženska), iz katerih zrastejo neužitni plodovi.
Za domače gojenje je za plodenje drevesa dovolj le ženskih socvetij, ki dajejo užitne plodove. Mimogrede, Figa je dvokaličnica, kar pomeni, da ne potrebuje opraševanja z moškimi socvetji.
Sami plodovi so videti kot sploščena krogla, v premeru lahko dosežejo 8 cm, z drobnimi zrni v notranjosti, zelo sladki in sočni.
Domača nega za Figa
Iz zgornjega opisa rastline je razvidno, da se Figa precej razlikuje od svojih bratov in zunanjih značilnosti ter sposobnosti, da rodi plodove tudi kot okrasna rastlina. Vendar to nikakor ni vplivalo na njegovo nego, tj. ni jo naredilo obremenjujočo.
- Osvetlitev: Figa ali figovec (drugo ime za to rastlino) ima rada svetlo svetlobo, rahlo zasenčeno z neposredno sončno svetlobo.
Figovec (Figa) obožuje svež zrak, zato je poleti morda idealen za balkon ali vrtni vrt.
- Temperatura: poleg svetlobe imajo figovci radi tudi toploto. V poletnem obdobju je na primer zaželena temperatura zraka od +71,6 °F do +77 °F, pozimi pa ima rastlina raje hlad od +42,8 °F do +50 °F.
Tako kot druge vrste fikusov tudi figovec ne prenaša močnih temperaturnih sprememb – to lahko povzroči prezgodnje odpadanje listov in druge težave.
- Zalivanje: Fikus carica ima rad obilno zalivanje, zlasti poleti, pa tudi tople prhe in škropljenje. Pri slednjih pa je treba zaščititi s folijo iz umazanije ali vrečko, da ne pride do odvečne vlage.
- Vlažnost zraka: poleti – visoka, pozimi – ne dovolite, da se zrak izsuši.
- Presajanje: mlade rastline presajamo vsako leto, odrasle pa enkrat na dve leti, spomladi. Pri fikusih, ki so dosegli veliko velikost, je dovolj, da zamenjamo le zgornji sloj zemlje.
Če zasaditev poglobite, lahko rastlina sprosti več novih korenin, kar bo povečalo hitrost razvoja.
- Hranjenje: Gnojite fige med aktivno rastjo, enkrat na 10 dni. Za gnojenje lahko uporabite mineralne ali univerzalne tekoče podlage.
- Razmnoževanje: Figa se razmnožuje z drobljenjem ali semeni. Za prvo metodo je treba odrezati dobro steblo, približno 15 cm. Odrezano rastlino sušite nekaj ur (10-12) in lahko začnete koreniniti. V ta namen je treba potaknjence posaditi v zelo hranljivo zemljo, na primer mešanico peska in šote, malo zalivati s čisto, stalno vodo in zgraditi majhen rastlinjak s celofansko vrečko ali steklenim kozarcem. pri razmnoževanju s semeni jih je treba oprati in posušiti čez dan, nato jih položiti v tla in zgraditi rastlinjak. Ko se pojavijo prvi listi, jih lahko presadimo v lonec.
- Obrezovanje: Ker drevesa cvetijo trikrat na leto, so zelo neobčutljiva na čas obrezovanja. Vendar je idealno obrezovanje spomladi, saj to dodatno spodbuja rast in cvetenje. Praviloma imajo drevesa zaradi podnebnih razmer precej čokato rast, zato je obsežno obrezovanje redko potrebno.figovec – Figa Pri obrezovanju je treba paziti, da so posamezne stranske veje proste in lahko dobijo dobro sončno svetlobo. Ne le, da bo redko drevo obrodilo več plodov, temveč bodo ti tudi bolj intenzivno sladki, če bodo deležni dobre sončne svetlobe.
Navodila za obrezovanje:- odstranite ovirajoče poganjke
- osvetlite notranjost grma/korene
- če želite nove poganjke, pustite brste vej
- odstranite stare poganjke
- radikalno obrezovanje le, če obstaja nevarnost senescence
- Nasveti za nego: Če se izognete nekaj napakam pri negi fig, bo rastlina rasla zdrava. Od pomladi do jeseni morate figovec redno zalivati, pozimi pa zelo skopo. Da bi se izognili zamakanju, mora odvečna voda zlahka odtekati. Od aprila do avgusta fige tedensko hranite s kakovostnim tekočim gnojilom za rastline v posodah. Vse plodove, ki jeseni niso dozoreli na prostem, lahko pustite viseti. Še naprej bodo rasli in spomladi zagotovili drugi pridelek.
Bolezni in škodljivci Carica
Med škodljivci so nam že znani: ščitkar, mlinski črv in pajkova pršica. Slednjo lahko preprečite z drgnjenjem listov rastline. Prašni črv pa lahko uniči rastlino, zato se je najbolje znebiti prizadetih listov, obrisati fikus z vlažno gobo, prav tako lahko uporabite karbonofos. Krtačo lahko odstranite z roko in nato rastlino obdelajte z milno raztopino tobaka. Poleg tega lahko listi figovca trpijo zaradi prekomerne ali pomanjkljive vlage.
